ČE PIJEMO PESTICIDE (avtor Gregor Pucelj, Delo, 16.11.2002)

Kakor je minuli teden sklenila vlada in izvedbo prepustila ministrstvu za okolje prostor in energijo, po novem letu kmetje na Apaškem, Prekmurskem, Murskem, Dravskem, Kranjskem, Sorškem, Ljubljanskem in Ptujskem polju, v dolini Bolske, v Spodnji Savinjski dolini in dolini Kamniške bistrice ne bodo več smeli uporabljati pesticidov. S tem naj bi dali območjem, na katerih so glavni slovenski vodonosniki, »samočistilni odmor«, tako da bi se v nekaj letih rešili »nadležnih« sledi pesticidov, predvsem atrazina, primetrina in simazina.

Dejansko pa to naj ne bi bila le začasna prekinitev uporabe nevarnih pesticidov, ampak tudi priložnost za strukturne spremembe kmetijske politike, ki je v zadnjih desetletjih zaradi ekonomskih vzgibov spremenila strukturo pridelave poljščin, med katerimi je zdaj daleč na prvem mestu koruza. Slednja pa potrebuje »obravnavo« s pesticidi in fungicidi, zahtevna pa je tudi zaradi velike občutljivosti na (vedno pogostejša) sušna obdobja.

Zakaj tak preobrat? Kot že tolikokrat doslej, nam bo tudi pri kakovosti pitne vode, ki jo pijemo v Sloveniji, tudi tokrat »pomagala« EU. Čeprav naj bi v Sloveniji že doslej po priporočilih EU tudi pri pesticidih upoštevali tako imenovano načelo dobre kmetijske prakse, ki poenostavljeno pravi, da čim manj uporabljaj tiste snovi, za katere znanost še ni nesporno dokazala, da so neškodljive, bo šele s 1. januarjem 2003 tudi v naši državi veljal strožji evropski standard za dovoljeno vsebnost pesticidov v pitni vodi; znižal bo še dopustno vsebnost posameznega pesticida z dosedanjih 0,3 na le 0,1 mikrograma na liter vode.

Ker na uvodoma omenjenih vodonosnih območjih, ki so hkrati seveda tudi kmetijska, torej bolj ali manj »preparirana« s pesticidi, ne bi mogli v doglednem času in z razumnimi sredstvi (čistilne naprave in podobni tehnični ukrepi so dragi) zmanjšati vsebnosti pesticidov, se zdi ukrep o vsaj začasni prepovedi njihove uporabe smotrn. A le, če mu bo sledil ustrezen nadzor ...

Konec pesticidne nevarnosti?

Vsako zmanjšanje še dovoljene vsebnosti pesticidov v pitni vodi je dobrodošel prispevek k zmanjšanju zdravstvene ogroženosti prebivalcev. Ali pa to pomeni, da bo po novem letu pesticidna nevarnost v naši državi povsem odpravljena?

Kakor opozarja dr. Gorazd Pretnar, univ. dipl. biol., bivši sodelavec ministrstva za zdravstvo, je znano, da herbicid atrazin blokira vezavo moškega spolnega hormona testosterona, kar pomeni direktno simulacijo staranja. Neravnovesje spolnih hormonov (testosterona in estrogena) pa pri moških zmanjšuje potenco in hkrati poveča nevarnost srčnega infarkta. Sploh pa je atrazin znan po tem, da njegovo dolgotrajno uživanje s pitno vodo povzroča kardiovaskularna obolenja.

Dr. Pretnar pravi, da znanja o škodljivosti pesticidov ne manjka samo našim kmetom, manjka ga tudi vladi, ministrstvom in uradom, ki pesticide obravnavajo. Kako bi si sicer lahko razlagali, da je herbicid atrazin še vedno dovoljen v Sloveniji, kljub temu, da je prepovedan v Nemčiji, Franciji, Italiji, na Švedskem, Norveškem in v Švici. Belgija ga je prepovedala letos maja. Če so vse te države prepovedale uporabo atrazina na podlagi »previdnostnega načela«, ki omogoča politiki oziroma državi izločiti sumljive snovi, še preden znanost reče zadnjo besedo, bi ta mehanizem lahko uporabili tudi v Sloveniji in se ne izgovarjali na »kršenje pravil o prostem pretoku blaga znotraj EU«.

Alarmantne ugotovitve

In za to je kar nekaj argumentov. Dr. Warren P. Porter, James W. Jaeger in Ian H. Carlson z zoološkega in endokrinološkega oddelka Univerze Wisconsin so leta 1999 izdali znanstveno delo, ki je bilo plod petletnih raziskovanj (http://www.nceas.ucsb.edu/%7Eporter/endo.pdf). Raziskovali so vpliv aldicarba, atrazina, nitratov in njihovih kombinacij na hormonski, imunski in živčni sistem. Koncentracije posameznih snovi in njihovih kombinacij v poskusih so bile v administrativno dovoljenih mejah(!). Najbolj zdravju škodljivi sta bili predvsem kombinaciji atrazina in nitratov ter aldikarba in nitratov.

Atrazin in nitrati so najpogostejši onesnaževalci podtalnice, tako v ZDA kot v Sloveniji. Omenjene snovi pritečejo v dovoljenih koncentracijah v približno 80 odstotkih gospodinjstev vsak dan.

Po zagotovilu Inštituta za varovanje zdravja je danes v Ljubljani pitna voda dobre kakovosti ter organoleptično visoke kakovosti. Pa je res tako? Na podlagi Porterjevih izsledkov je voda v Ljubljani in povsod tam, kjer so prisotni atrazin in nitrati, lahko zdravju škodljiva, čeprav so njihove koncentracije v administrativno dovoljenih mejah (glej tabelo).

Dr. Pretnar je prepričan, da bi proizvajalki, multinacionalki Bayer in Syngenta, po zakonu o kemikalijah državo Slovenijo morali posvariti pred zdravju nevarno kombinacijo atrazina in nitratov v pitni vodi. »Tako pa je komisija pri Uradu za kemikalije, ki skrbi za oceno tveganja za kemikalije, še leta 2000 spregledala več kot dvesto člankov, iz katerih bi zlahka razbrala, da je atrazin hormonski motilec. Spregledali so tudi prispevek dr. Porterja,« pravi dr. Pretnar in nadaljuje: »Komisija je namreč ugotovila, da je tveganje za razvoj neželjenih učinkov na zdravje ljudi v Sloveniji pri predpisani uporabi atrazina in njegovih pripravkov majhno, kar je popolna zmota. Pod vplivom posameznih pesticidov ali njihovih kombinacij se lahko zviša ali zniža hormon tiroksin (T4), ki ga izloča žleza ščitnica in ki uravnava metabolizem. Neravnovesje hormona tiroksina vodi pri poskusnih živalih v motnjo rasti pljuč, zmanjšano aktivnost encimov, ter povzroča raka na jetrih, ščitnici, testisih, ledvicah, mlečnih žlezah, limfnih nodulih in maternici. Pri tem je pomembno vedeti, da organizem stremi k temu, da so tiroksin in njegovi prekurzorji v ravnotežju, pri čemer sodelujejo tri žleze z notranjim izločanjem: hipotalamus, češarika in ščitnica. Neravnovesje, ki ga povzroča atrazin, vodi v bolezenska stanja, razvojne motnje, psihične spremembe in v rakava obolenja.«

Izpostavljeni otroci

Še posebej občutljivi na neravnovesje hormona tiroksina so otroci v vseh fazah razvoja. Slednje se lahko odrazi v motenem razvoju možganov, razdražljivosti, slabši zmožnosti in motivaciji za učenje, na spremembah imunskega sistema, na encimih in na rastnem hormonu. Porter neravnovesje hormona tiroksina povezuje s pojavom hiperaktivnih otrok in se pri tem sklicuje tudi na izsledke drugih avtorjev; v Sloveniji je 20.000 do 40.000 otrok do 14 leta s psihično motnjo hiperaktivnosti.

V Porterjevih poskusih je opisan tudi učinek nitratov v kombinaciji z atrazinom in aldikarbom. Obe kombinaciji pri poskusnih živalih signifikantno zmanjšujeta zmožnost tvorbe protiteles. Če to prevedemo na človeško populacijo, lahko rečemo, da atrazin v kombinaciji z nitrati v administrativno dovoljenih mejah povzroča vsesplošno zmanjšano odpornost na infektivne bolezni. Če poenostavimo. Ob pitju take vode smo večkrat bolni. Ob padcu odpornosti smo med drugim bolj dovzetni tudi za infekcije z rakotvornimi virusi, kot sta na primer epstein-bar virus (EBV) in papiloma virusi. Infekcija z EBV se zelo verjetno prevesi v nehodgkinov limfom. To je samo ena izmed poti, kako lahko pesticidi posredno privedejo do rakavega obolenja, opozarja dr. Pretnar.

Atrazin pa ne ogroža samo ljudi, ampak tudi živali. V letošnji aprilski številki znanstvene revije Nature je objavljena alarmantna novica o izsledkih na dvoživkah dr. Tyrona Hayesa in njegovih kolegov s kalifornijske univerze v Berkeleyju. Dr. Hayes je razvoj afriške žabe Xsenopus laevis izpostavil različnim koncentracijam herbicida atrazina. Že 0,1 miljardinka atrazina na liter je povzročila, da so se pri samcih poleg testisov razvili tudi ovariji. Pri samo malo višjih koncentracijah se samcem ne razvije normalen organ za klicanje samic k parjenju, oziroma jim tako pade koncentracija moškega spolnega hormona, da jim parjenje ne pride več na misel ...

Tudi dušikove spojine

Kakor opozarja dr. Pretnar, so poleg atrazina najpogostejši onesnaževalec slovenske podtalnice dušikove spojine. Najnovejše raziskave Univerze v Glasgowu so ugotovile povezavo povečanja raka na grlu, ki sledi povečevanju uporabe dušičnih gnojil. Epidemiološka študija na 22.000 ženskah je pokazala, da nitrat iz pitne vode povzroča večjo obolevnost za rakom na mehurju. Študije na Inštitutu za raziskavo raka v Bathesdi v ZDA so pokazale korelacije z nitrati v pitni vodi in nehodgkinovim limfomom (NHL). Za tem limfomom obolevajo predvsem zelo mladi; v letu 1999 je za to boleznijo po podatkih Onkološkega inštituta v Ljubljani zbolelo 83 moških in 87 žensk.

Očitno je torej, da bo začasna prepoved uporabe določenih najnevarnejših (slabo razgradljivih) pesticidov na posameznih vodonosnih območjih v Sloveniji šele prvi korak do popolne prepovedi uporabe teh pesticidov na območju vse države – za vedno.

Iz poročila Agencije Republike Slovenije za okolje o stanju in kakovosti voda v Sloveniji za leto 2000, o kakovosti podtalnice pravi: Najbolj pogosto prisoten pesticid je atrazin in njegova metabolita. Najvišje vsebnosti pesticidov so v letu 2000 določili v Prekmurju, na Dravskem in Ptujskem polju, v dolini Bolske in Sp. Savinjske doline, kjer že več zadnjih let ugotavljajo najslabše stanje in kjer so poleg že omenjenih pesticidov prisotni še metolaklor, simazin, prometrin in propazin. Nitrati so se v podtalnici v Sloveniji v letu 2000 pojavljali v zelo širokem koncentracijskem območju, od 3,1 do 138,3 µg NO3/l. Najvišje vsebnosti so določili na Murskem, Prekmurskem in Dravskem polju ter v Sp. Savinjski dolini in dolini Bolske.

Vir: glasilo Voda, december, 2001

PMD – pod mejo detekcije

Nekateri poznavalci ocenjujejo, da visoka vsebnost atrazina pri črpališču Hrastje ni posledica kmetijske dejavnosti, pač pa je lahko posledica kakšne druge dejavnosti, na primer preprečevanja rasti plevela na železniških tirih in na nekaterih drugih nekmetijskih površinah.

na vrh